Kaj najraje počenjamo upokojenci? Radi potujemo, raziskujemo, se družimo, v družbi
pojemo in se veselimo vsakega druženja.
Izleti so prav poseben dogodek druženja: krajši, daljši, doma, v tujino, majski, jesenski … Po
2 letih smo se letos končno odpravili na daljši, majski izlet, v tujino. Odšli smo v južne kraje
naše bivše skupne države.
Obiskali smo zanimiva mesta v Srbiji ter Bosni in Hercegovini.
Bajina Bašta in hidrocentrala v Peručcu, slikoviti Zlatibor med »mehkimi« hribčki, vožnja z
vlakom po Šarganski progi (včasih so mu rekli »ćiro«), plovba po reki Drini, s kosilom in živo
glasbo, ogled Drvengrada Emirja Kusturice (v kinu smo si ogledali film), bili smo v manastirju
Rača, na planini Tari, kjer so pokapali srbske vladarje in cerkvene dostojanstvenike, obiskali
Višegrad in Kamengrad Emirja Kusturice, kjer smo jedli odlične čevapćiće, v destilarni
»Stara pesma« smo poskušali različne »rakije«, (ko je nekoč natakar vprašal gosta kaj bo
pil: »dunjevačo, kajsijevačo, klekovačo, lozovačo? je ta odgovoril: ja in še pivo.«).
Na poti domov skozi BIH, smo obiskali »etno selo Stanešići«. Impresivno in zanimivo.
Vse dni smo jedli dobro in okusno hrano, vsega je bilo dovolj in preveč, tako, da so nekateri
sendviče vrnili domov.
Obujali spomine na šolske čase, ki smo jih že skoraj pozabili: »Bilo je to u nekoj zemlji
seljaka na brdovitom Balkanu, umrla je mučeničkom smrću četa đaka u jednom danu….«, ko
smo bili v Brankovini, mestu Desanke Maksimović.
Občudovali smo znameniti most čez reko Drino, ki ga je Ivo Andrić uporabil za naslov svoje
knjige, za katero je prejel Nobelovo nagrado. In še danes je tam tak, kot je bil pred 500 leti,
most Mehmed Paše Sokolovića.
Povsod so nas lepo sprejeli, srečali smo zanimive in prijazne domačine. V restavraciji
»Japanski cvijet« pri mestu Zvornik v Srbiji, so nam v nedeljo, ko so bili zaprti, odprli svoja
vrata, da smo se potniki lahko sprehodili do toaletnega prostora – lastnik je prijazno prinesel
še papir in brisače za roke, se opravičil, da ne delajo, ampak kavo je pa vseeno skuhal –
hvala za gostoljubnost.
Naj na koncu omenim še organizacijo izleta, ki je bila dobra, hoteli so bili odlični, prav tako
vodička in voznik, ki zasluži vse naše pohvale, glede odlične vožnje in poznavanja terena.
V štirih dneh, v treh državah, nismo imeli nobenih problemov, nobene nevšečnosti, nobenih
izgubljenih dokumentov, in ne nesramnega osebja, kar bi nam lahko pokvarilo potovanje –
ravno obratno, vsi komaj čakajo, da se vrnemo.
Zapisala: Borislava Ričković
Slovenian