40 let Društva upokojencev NLB

Tudi v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja je bila želja bančnih delavcev, ki so se upokojili, enaka kot danes: DRUŽENJE. Človek je namreč družbeno bitje in želja oziroma potreba po druženju mu je položena v zibko in nikoli ne zamre. Psihologi pravijo, da je druženje socialni kisik. Brez kisika pa ne moremo živeti.

Leta 1980 je bilo le okrog 300 upokojencev, med njimi so bili seveda tudi sposobni organizatorji in komunikatorji, ki so bili svoje izkušnje in znanje pripravljeni ponuditi upokojenim kolegom in kolegicam v obliki organiziranega medsebojnega druženja.

Sedem najaktivnejših upokojencev je oblikovalo iniciativni odbor. 26. marca 1981 je sledil sklic ustanovnega zbora upokojencev Ljubljanske banke, ki ga štejemo za rojstni dan Aktiva upokojencev LB in njegovega naslednika Društva upokojencev NLB, katerega 40-letnico zaradi koronskih razmer letos obeležujemo z rahlo zamudo.

Od skupno 347 upokojencev je bilo na zboru prisotnih 69, navzoči so bili tudi predstavniki sindikatov ter kadrovske službe LB. Predsednik konference sindikata LB, gos- pod Slavko Bem, je imel pozdravni nagovor. Ustanovljen je bil Aktiv upokojencev LB (v nadaljevanju: Aktiv), sprejet osnutek statuta Aktiva ter izvoljeno predsedstvo: predsednik Janez Lovišček, njegov namestnik Anton Pleško, tajnica Cilka Kregar in še šest članov, zadolženih za posamezna področja delovanja Aktiva.

Predsedstvo AU na seji 20. 6. 1991.

Organiziranje in delovanje Aktiva se je skozi čas prilagajalo vsakokratni organiziranosti banke. Člani Aktiva so bili ob ustanovitvi upokojenci LB – Združene banke, LB – Gospodarske banke, LB – Stanovanjsko-komunalne banke in Združenja bank Slovenije. Ob koncu leta 1989 se je LB – Združena banka preoblikovala v Ljubljansko banko d.d., sledila je izločitev LB – Stanovanjsko-komunalne banke. Njeni upokojenci so ustanovili svoj aktiv. Leta 1991 sta se združili LB – Gospodarska banka in Ljubljanska banka d.d.. Te spremembe pa niso bistveno vplivale na delovanje Aktiva.

Po osamosvojitvi Slovenije je bila v letu 1994 ustanovljena Nova Ljubljanska banka d.d. (NLB d.d.), z ločitvijo od »stare« Ljubljanske banke d.d.. Za Aktiv je to pomenilo izgubo članov v podružnicah in samostojnih enotah LB d.d., v Sloveniji in izven nje.

V letu 2005 so se k NLB d.d., priključile dotedanje članice Skupine NLB: Pomurska banka, Koroška banka, Dolenjska banka in Banka Velenje, kar je zahtevalo določeno prilagoditev organiziranosti, saj so omenjene članice za Aktiv predstavljale dislocirane enote. Za potrebe usklajevanja dela je bil ustanovljen koordinacijski odbor.

Delovanje Aktiva je bilo vse od ustanovitve razdeljeno na več področij (sekcij), ki jih je »pokrivalo« devet članov predsedstva: sekcija za informiranje, sekcija za bančni servis, sekcija za socialno skrbstvo in družbeni standard, sekcija za kulturno-prosvetno dejavnost, sekcija za organizacijo državnih praznikov in družabnih srečanj ter sekcija za šport in rekreacijo.

                           UO AU na seji v Strunjanu 25. 9. 1993

Kot zanimivost: sekcija za bančni servis je bila, zaradi izkušenosti upokojencev, v dobrodošlo pomoč vodstvenemu kadru bančnih poslovalnic pri organizaciji dela in razčiščevanju zaostankov pri nekaterih zalednih (ang. back-office) dejavnostih.

Delovanje Aktiva je bilo vse od ustanovitve
razdeljeno na več področij (sekcij).

Predsedstvu Aktiva so bila, poleg statuta, v pomoč pravila delovanja, ki so se z leti po potrebi spreminjala. V letu 1992 se je zaradi spremembe pravil ukinilo predsedstvo in izvoljeno je bilo novo vodstvo v obliki upravnega odbora, ki je štel 23 članov. S spremembo pravil v letu 1997 pa je bila podaljšana mandatna doba izvoljenih v organe Aktiva z dveh na štiri leta.

Za delovanje Aktiva so bila potrebna določena denarna sredstva. V celotnem obdobju delovanja Aktiva se niso odločili za članarino. Po zamisli iniciativnega odbora za ustanovitev Aktiva, ki so ji uprave banke in njenih enot sledile, so se sredstva za novoletna denarna darila, namenjena upokojencem, nakazovala na bančni račun Aktiva. S tem denarjem in z obrestmi je Aktiv uspešno gospodaril v korist vseh upokojencev.

Po reorganizaciji banke in zamenjavi (denominaciji) dinarja v letih 1989 in 1991 je bilo ukinjeno nakazovanje sredstev za novoletna darila upokojencem in zato so se zmanjšali tudi prihodki Aktiva. Banka je pokrivala fiksne in materialne stroške Aktiva, za izvajanje dejavnosti pa je bilo treba vsako leto posebej prositi upravo za denarni prispevek – donacijo. Obseg in namembnost teh sredstev sta bila strogo omejena. Tak način financiranja se je bolj ali manj obdržal do danes. Vsakokratno vlogo za donacijo je treba podrobno utemeljiti in podkrepiti s finančnim načrtom ter programom aktivnosti.

Manjši del sredstev za svoje upokojence v vsem tem času prispeva Združenje bank Slovenije.

                        Srečanje z Upravo NLB leta 1995

Vrsto let od ustanovitve Aktiva je bilo čutiti močno povezanost uprave banke z upokojenci. Svojo hvaležnost za preteklo uspešno delo je bivšim sodelavcem izkazovala z denarno in materialno pomočjo Aktivu ter z udeležbo na letnih zborih in drugih srečanjih upokojencev. Tako se je med upokojenci še naprej utrjevala pripadnost »svoji« banki. Še leta 1995 je na letnem zboru Aktiva prisostvovala celotna uprava.

Do leta 1997 smo bili upokojenci NLB prek vodstva Aktiva v neposrednih stikih z upravo banke. Od takrat dalje pa je sodelovanje banke z Aktivom prešlo na službo za stike z javnostjo in tako je še danes. Vsakoletno srečanje z upravo banke je okrnjeno na enega predstavnika, s krajšo predstavitvijo delovanja in rezultatov poslovanja banke.

Seveda pa smo bili hvaležni banki za vsakoletno finančno podporo, ki je omogočala izvajanje programov Aktiva.

Do leta 1997 smo bili upokojenci NLB prek vodstva Aktiva
v direktnih stikih z upravo banke.

Od ustanovitve Aktiva so se na predsedniški funkciji zvrstili štirje predsedniki.

JANEZ LOVIŠČEK, prvi predsednik Aktiva,
od 1981 do 1992

Izvolitev Janeza Loviščka za predsednika je bila na ustanovnem zboru Aktiva smiselna in logična, saj je že v iniciativnem odboru
za ustanovitev Aktiva pokazal izreden smisel za organizacijo in komuniciranje, kar je bilo v luči začetniških težav Aktiva neprecenljivo. Njegov pozitivni aktivizem je bil prisoten na vseh področjih delovanja Aktiva. Bil je tudi ljubitelj lepe slovenske besede. Vse do svoje smrti leta 1992 je zbiral gradivo o uporabi tujk in popačenih slovenskih izrazov, iz česar je nastala brošura »Pregled napačne in pravilne rabe besed«.

20. maja 1981 je napisal pesnitev z vsebino, ki je še danes aktualna:

Dovolite, da vas pozdravim
in se takole vam predstavim.
Jaz bil nekoč sem banke as,
pa šinilo nekaj je v ta čas.

Prišla so leta in še čez
in počila je slednja vez.
Plat zadnjo m’je odbrenkal zvon
in so poslali me v penzjon.

Nek čuden mir me zdaj obdaja,
doma pretesno mi postaja.
Le kam bi vtaknil se na vmes,
ko časa je kar čez in čez.

Kolegov ‘z banke je nešteto
in sporov z njimi tud’, …..prekleto.
Za kaj je pravzaprav tu šlo?
No ja, saj vredno sploh ni b’lo.

Prav luštno smo se včas’ imel’
in sem pa tja tud’ kaj zapel’.
Če le pod kožo nismo šli,
smo vedno dobre volje b’li.

Prišla na uho m’je govorica
za nas vesela je novica,
Da drušč’na stara se prebuja
veselo družbo nam ponuja.

No, zdrahe stare, v uh’ me piši,
ne gremo se slepe miši.
Spet pesem stara nas bo grela
in volja slaba bo splahnela.

AU je firma naša zdaj,
odprt je amaterjem raj!
Kdor funkcijo želi – bo zbiral,
saj delal bo in ne blefiral.

Tako smo našli spet svoj j a z,
toplina bo pregnala m r a z.
Saj skrito to smo vsi želeli,
da b’ vsaj na jesen b’li veseli.

MARJAN BIZILJ, drugi predsednik Aktiva,
od 1992 do 1996

Marjan Bizilj je funkcijo kot dotedanji podpredsednik najprej prevzel začasno na volilnem zboru leta 1992 in ponovno leta 1994, ko je bil izvoljen za predsednika Aktiva.

V času njegovega predsedovanja se je zaradi povečevanja števila upokojencev povečalo število voljenih članov predsedstva z 9 na 23, ki so po novem predstavljali akcijski odbor. Zaradi še drugih organizacijskih sprememb so bila namreč spremenjena pravila Aktiva.

Marjan Bizilj je želel povečati obseg dejavnosti Aktiva, kar mu je le delno uspelo. Opazno se je namreč začela izgubljati zainteresiranost članov za delo v Aktivu kakor tudi občutek pripadnosti banki.

Bil je aktiven tudi v drugih organizacijah upokojencev izven banke, in sicer tako na mestni kot tudi na republiški ravni. Nazadnje je bil tudi predsednik nadzornega odbora Aktiva.

Tako kot njegov predhodnik je tudi Marjan Bizilj imel pesniško žilico.

Med upokojenci

Sem dolgo, dolgo let pričakoval,
kdaj bom med upokojenci pristal.
Ko pa za to prišel je čas,
podaljšal se mi je obraz.

Prihodki so se mi razpolovili,
sodelavci vsi me zapustili.
Sem leto, dve jadikoval,
lepega več nič pričakoval.

Potem prejel sem povabilo,
ki mene je razveselilo,
naj srečanja se udeležim
in malo se poveselim.

To poslal mi je AKTIV
in potrdil mi, da še sem živ.
Da živih takih je še dosti,
ki poslovili smo se od mladosti.

Zdaj starost več me ne skrbi,
vsak z leti svoje pač dobi.
Da le še dolgo bi tako živeli
in pokojnino mesec vsak prejeli.

Marjan Bizilj, 18. 1. 1994

EDO RASBERGER, tretji predsednik Aktiva,
od 1996 do 2005

V času predsedovanja Eda Rasbergerja se je število članov Aktiva še naprej povečevalo. V razne dejavnosti je bilo vključenih približno 300 članov, kar se je tudi pozneje beležilo kot nek stalni pokazatelj aktivnosti upokojencev. Kljub omejenim virom financiranja si je tudi on prizadeval pritegniti k sodelovanju čim več članov Aktiva.

Na pobudo predsednika uprave NLB so v času njegovega predsedovanja začeli sodelovati tudi z upokojenci dislociranih enot banke zunaj Ljubljane.

JULIJA BARLIČ, četrta predsednica,
od 2008 do 2015

Aktiv je v obdobju predsedovanja Julije Barlič deloval po pravilniku Aktiva upokojencev, sprejetem na zboru upokojencev novembra 2005. Predsednica Aktiva je bila izvoljena na zboru Aktiva upokojencev v decembru 2008, poleg nje pa še 15-članski upravni odbor.

Avtorica: Julija Barlič

Zbor Aktiva upokojencev se je sestajal enkrat letno v mesecu decembru. Vabilu se je odzvalo preko 250 članov Aktiva. Na zboru je bilo predstavljeno enoletno delo Aktiva, finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora. Predstavljen je bil letni program dela za naslednje leto, dane so bile pobude posameznih članov Aktiva in pohvale posameznim članom upravnega odbora za dobro opravljeno delo.

Upravni odbor je deloval po usmeritvah zbora Aktiva, na osnovi katerih se je pripravilo letni program dela in finančni načrt. Letni program je vseboval opis dejavnosti, datum izvedbe, nosilce aktivnosti in načrtovana ssredstva za njihovo izvedbo. Letni program je bil poslan vsem članom Aktiva. Upravni odbor je imel na leto štiri seje, na katerih je obravnaval izvajanje vsebinskega in finančnega programa, priprave in zadolžitve za letni občni zbor in ostale zadeve, pomembne za delovanje Aktiva.

Člani odbora so v poslovnem prostoru sprejemali člane Aktiva enkrat tedensko in jim posredovali informacije o aktivnostih, ki so potekale, posredovali karte za prireditve ter sprejemali denar za plačila teh.

V Aktivu upokojencev NLB je deloval tudi tričlanski nadzorni odbor, ki ga je imenoval zbor Aktiva. Vsaj dvakrat letno je pregledoval poslovanje Aktiva, in sicer tako finančno kot tudi vsebinsko. Svoje poročilo je predstavil na letnem zboru Aktiva.

Koordinacijski odbor so sestavljali predsednik in podpredsednik upravnega odbora Aktiva upokojencev NLB ter vodje dislociranih enot na področju Dolenjske, Zasavja, Prekmurja, Koroške in Velenja. Sestajal se je enkrat letno. Izmenjeval je izkušnje s področja delovanja enot, obravnaval finančne in druge težave ter dajal predloge za boljše delovanje vseh upokojencev NLB.

Glavni cilji Aktiva so bili: povečanje števila članov, izboljšanje obstoječih dejavnosti, uvedba novih storitev in posodobitev notranjega poslovanja Aktiva.

Načrtoval je tudi skupne izlete enkrat letno za vsako enoto. Na osnovi števila upokojencev v posameznih enotah je sprejemal kriterije za delitev sredstev, ki jih je prispevala NLB d.d..

Glavni cilji Aktiva so bili: povečanje števila članov, izboljšanje obstoječih dejavnosti, uvedba novih storitev in posodobitev notranjega poslovanja Aktiva.

Vsem članom Aktiva smo poslali pismo, s katerim smo jih zaprosili za sodelovanje pri pridobivanju novih članov. Kadrovska služba je delavcem, ki so odhajali v pokoj, izročila naše pismo, s katerim smo jih vabili k včlanitvi v Aktiv upokojencev NLB. S posredovanjem naslovov nam je kadrovska služba omogočila vzpostaviti bazo podatkov vseh upokojencev.

Z namenom pridobitve predlogov za organiziranje novih aktivnosti smo med člani Aktiva izvedli anketo in odziv je bil dober. Predlagali so: povečanje števila izletov, organiziranje pevskega zbora, plesa, kolesarjenja, telovadbe, tekmovanja v tenisu, učenja tujih jezikov in pohodništva.

Plesa, kolesarjenja in pevskega zbora nam ni uspelo organizirati zaradi premajhnega zanimanja.

Člani upravnega odbora so z vnemo in predanostjo v tem obdobju pripravljali in vodili številne dejavnosti.

Najbolj priljubljeni so bili izleti po Sloveniji in tujini, ki so imeli največjo udeležbo. V tem času je bilo organiziranih 13 enodnevnih izletov po Sloveniji. Na izletih smo vedno videli kaj zanimivega, obiskali gostilno ali turistično kmetijo in se družili z domačini.

Izleti v tujino v organizaciji turistične agencije so bili dvo- ali tridnevni.

Pohodništvo je bilo množično, zbirali so se tedensko. Vodička je pripravila program, s kombibusom ali avtobusom so se skupaj odpeljali na pohodno destinacijo.

Člani koordinacijskega odbora iz dislociranih enot so pripravili izlete na svojih območjih. Spoznavali smo zanimivosti, zgodovino in navade v njihovih krajih.

Organizirali smo oglede raznih razstav in drugih kulturnih dogodkov.

Članom Aktiva smo se želeli približati tudi osebno. Pošiljali smo jim čestitke za rojstne dneve. Za jubilante, starejše od 75 let, smo organizirali druženje s kosilom in skromnim obdarovanjem. Kosilo je bilo organizirano v prostorih NLB, kjer jih je pozdravil predsednik uprave banke.

Uredniški odbor je na novo postavil vsebino in obliko časopisa Obvestila, ki je izhajal vsake tri mesece.

V tem obdobju je Aktiv posodobil notranje poslovanje. NLB d.d. nam je donirala računalnike, s pomočjo katerih smo znatno posodobili poslovanje. Izdelan je bil računalniški program za pregledno spremljanje vseh finančnih dogodkov. Z računalniško podporo smo vodili tudi evidenco upokojencev in prek nje pridobivali različne podatke, ki smo jih potrebovali za poslovanje, npr. starostno skupino, spol, skupine upokojencev po področjih in drugo.

Računalniki so nam z uporabo elektronske pošte omogočili tudi vzpostavitev sodobnejšega in hitrejšega komuniciranja s člani in zunanjimi institucijami. Zapisniki sej in drugo interno poslovanje je bilo pripravljeno na sodoben način.

Aktiv je veliko skrb posvetil oblikovanju gradiv, zato je s strokovnjakom pripravljal predloge za oblikovanje celostne podobe Aktiva upokojencev.

Avtorica: Marija Triplat, predsednica društva

Novoimenovano vodstvo upokojencev NLB se je takoj po izvolitvi z vsem zanosom lotilo dela. Spremembe v okolju in pri pridobivanju članstva so zahtevale, da postopno prilagajamo tudi program dela. Vsi člani organov Društva upokojencev NLB (v nadaljevanju Društvo) delo opravljamo prostovoljno, kar pomeni, da intenziteto aktivnosti in uvajanje sprememb prilagajamo zmožnostim posameznih članov organov, ki smo polno odgovorni za razvoj konkretnega področja delovanja društva.

Leto 2016 je prineslo zavedanje, da se moramo upokojenci NLB posloviti od Aktiva in svoje organizirano delovanje prilagoditi zakonski regulativi za društva. Ena od zakonskih zahtev je bila, da poslujemo z davčno številko. Člani upravnega in nadzornega odbora smo se aktivno vključili v statusno preoblikovanje Aktiva upokojencev NLB (v nadaljevanju Aktiv) v Društvo, pri čemer pa izvajanje rednega programa ni trpelo. Po opravljenih vseh potrebnih postopkih in predložitvi dokumentacije na Upravno enoto Ljubljana je Društvo 6. aprila 2017 prejelo odločbo o vpisu Društva upokojencev NLB v register društev Upravne enote Ljubljana. Statusna sprememba je zahtevala več operativnih in računovodskih prilagoditev.

Vzporedno s prilagajanjem zakonskim zahtevam smo se posvetili tudi preoblikovanju programa dela. Zasledovali smo cilj, da celoten program, za katerega je zanimanje med članstvom veliko, še naprej ostaja, obenem pa iščemo in uvajamo novosti, ki jih v okviru spremenjenih razmer v državi naše članstvo potrebuje in želi. Najprej je bila v ospredju želja po organiziranju takih programov, s katerimi bi dosegli množičnost, a so nam to pozneje – predvsem zadnji dve leti – preprečile epidemiološke razmere. Program smo bili primorani prilagoditi za manjše skupine in tako poskrbeti za varnost in zdravje naših članov.

Ovire, na katere smo pri delu naleteli, smo z veseljem premagovali, saj nam je bilo vodilo zadovoljstvo članstva. O tem več v naslednjih poglavjih.

Na letnem zboru Aktiva leta 2015 je bil sprejet sklep, s katerim je zbor pooblastil upravni odbor Aktiva, da pripravi statut in vse, kar je potrebno za statusno preoblikovanje Aktiva v Društvo, in sicer v skladu z veljavno zakonodajo.

Društvo je v skladu s sklepom zbora Aktiva upokojencev NLB z dne 7. 12. 2016 prevzelo vse članstvo Aktiva in tedanje finančno stanje – denarna sredstva Aktiva na transakcijskem računu. Vsi člani Društva so pri koriščenju ugodnosti, ki jih nudi Društvo, enakopravni.

Društvo posluje v skladu s statutom Društva upokojencev NLB, ki je na voljo vsem članom na sedežu Društva in na spletni strani DUNLB https://www.upokojencinlb.si/o-drustvu-upokojencev-nlb/

Cilji Društva so:

•  preprečevanje socialne izključenosti in izboljšanje kakovosti življenja upokojencev NLB,
• razvijanje kulturne in športnorekreativne dejavnosti upokojencev NLB,
• vzpodbujanje solidarnosti in druženja upokojencev NLB,
• ohranjanje vezi med upokojenci in aktivnimi zaposlenimi NLB d.d.

Za vodenje računovodskih storitev smo najeli zunanjo strokovno službo, vsa plačila pa izvajamo prek e-banke Proklik, ki nam jo je donirala družba Halcom d. o. o.

Z ustanovitvijo Društva za člane Aktiva ni bilo sprememb, saj je Aktiv deloval po pravilih, Društvo pa deluje po statutu. Dobili smo davčno in matično številko in v banki odprli poslovni račun za pravne osebe, tj. društva. Denarno poslovanje poteka po računovodskih predpisih za društva, bistvena sprememba pa je, da od registracije Društva, torej od dne 6. 4. 2017 naprej, delujemo povsem skladno z zakonodajo. Upokojenci iz dislociranih enot (podružnic) izven Ljubljane pa so vključeni v Društvo v obliki sekcij – dislociranih enot.

Epidemiološke razmere so nas prisilile, da smo novim razmeram prilagodili tudi poslovanje organov Društva. Tako smo v času veljavnih ukrepov, povezanih z epidemijo, imeli seje upravnega odbora in nadzornega odbora prek aplikacije Zoom. Vsa pohvala članom in članicam organov, ki so se hitro prilagodili novim razmeram in bili zelo veseli, da se vidimo vsaj na tak način.

Prav tako nam razmere niso dopuščale organizacije dveh letnih zborov. Tudi na tem področju smo se prilagodili. Zbor smo izvedli z glasovanjem prek elektronske pošte. Odziv članov je bil večji od pričakovanega. Hvala vsem, da ste nam omogočili v zakonskem roku zaključiti dve poslovni leti Društva.

Članstvo v Društvu je osebno in prostovoljno; član je lahko vsak, ki je bil upokojen v NLB d.d., njenih pravnih prednicah in njenih odvisnih družbah ter predloži pristopno izjavo.

Število novih članov Društva je sicer v rahlem porastu, a pri pridobivanju članstva se srečujemo z mnogimi ovirami. V skladu s statutom je član Društva lahko vsak zaposleni, ki je bil v času upokojitve zaposlen v NLB in njenih pravnih prednicah, in tudi tisti, ki pridobi pravico do denarnega nadomestila za čas čakanja na upokojitev in po tem roku še pravico do pridobitve pokojnine. Vse do uveljavitve Zakona o varstvu osebnih podatkov smo te podatke pridobivali od NLB d.d. Po uveljavitvi omenjenega zakona pa je pridobivanje članstva možno le prek osebnih kontaktov. Podatki o članstvu kažejo, da smo v zadnjih desetih letih pridobili v povprečju le nekaj manj kot 30 članov letno. Zgodil se je tudi osip aktivnega članstva kot posledica v letu 2018 sprejetega predpisa GDPR (evropska Uredba o varstvu osebnih podatkov posameznikov in prostem pretoku teh podatkov), ki je zahteval zbiranje soglasij za uporabo osebnih podatkov, potrebnih za komuniciranje s člani. Soglasja nam je dalo nekaj manj kot 69 % članov. Neodzivnost beležimo predvsem pri dolgoletnih članih takrat še Aktiva upokojencev NLB. Tako imamo danes bistveno spremenjeno sliko aktivnega članstva. Ob upoštevanju zakonodaje o varstvu osebnih podatkov nam je dovoljeno komunicirati z 69 % članstva (1506 članov). Soglasja smo pridobivali večkrat, a žal nam še vedno 31 % članstva (668 članov) ni dalo soglasja.

Graf kaže gibanje članstva brez upoštevanja soglasja GDPR.

Eden od razlogov, da smo v letu 2022 oblikovali spletno stran, je bil tudi ta, da želimo prek spletne strani zaposlene v NLB, ki vstopajo v tretje življenjsko obdobje, seznaniti z našim delom in jih privabiti, da postanejo naši člani.

V svojem programu imamo sedem osnovnih dejavnosti:

• socialna dejavnost,
• kultura,
• rekreacija,
• ekskurzije,
• družabna srečanja,
• izobraževanja in
• lokalni programi dislociranih enot.

Te programe vsako leto širimo in dopolnjujemo. V nadaljevanju je navedenih nekaj novosti, s katerimi smo obogatili program v zadnjih letih.

• Socialno dejavnost smo dopolnili s programom »Starejši za starejše«, ki je namenjen predvsem našim najstarejšim članom. Poteka predvsem v obliki telefonskih pogovorov, v katerih dobijo člani razne koristne informacije in napotke, kot so na primer: kako si priskrbeti pomoč, ki jo nudijo zavodi za oskrbo na domu; kako se vključiti v e-oskrbo ipd. V letu 2022 smo pridobili posebno ekskluzivno ponudbo varuha zdravja – SPECIALISTI SENIOR, edinstven program varovanja zdravja, ki članom omogoča hitrejši dostop do specialistov in drugih zdravstvenih storitev.
• Obiske kulturnih prireditev, ki jih tudi sofinanciramo, smo razširili z ogledi kulturne dediščine. Organizirali smo več vodenih ogledov v muzejih v Ljubljani in v novem muzeju bančništva Bankarium, ki gostuje v Mestni hranilnici Ljubljanski. Več kot 40 naših članov je s svojimi prispevki sodelovalo pri oblikovanju biografije »73.000 bančnih dni«, ki je bila izdana ob 200-letnici bančništva na Slovenskem.
• Program Rekreacija je v zadnjih letih zaradi manjšega dotoka predvsem mlajših članov in epidemije žal nazadoval. Tako smo bili primorani opustiti kopanje v Atlantisu in kopanje v Portorožu, zelo pa se je zmanjšalo tudi število pohodnikov v pohodniški skupini »Potepinke«.
• Program ekskurzij vsako leto dopolnjujemo z novimi zanimivimi destinacijami v Sloveniji in tujini. Obiskali smo zanimive kraje in ljudi na Primorskem, Štajerskem, Ribniško-Kočevskem in Bizeljskem. Potovali smo tudi v sosednje države: Dolino Aoste in Boromejske otoke, Švico, Lihtenštajn in svet kristalov Swarowsky, Nemčijo
  z ogledom mest Nürnberg, Rothenburg, Bamberg, Augsburg in Ulm. Nato so nam za dve leti epidemiološke razmere onemogočile potepanja po Sloveniji in tujini. Letos smo prvič po dveh »sušnih letih« ponovno uspeli izvesti dve ekskurziji po Sloveniji in eno v tujino – »Šarganska osmica in Zlatibor«. Število udeležencev potrjuje, da so ta program naši člani najbolj pogrešali.
• Epidemiološke razmere so nam zadnji dve leti onemogočile organizacijo družabnih srečanj, kot so: srečanje jubilantov, martinovanje, pustovanje, prednovoletno srečanje in srečanje članov društva iz vse Slovenije. Slednje naj bi potekalo v organizaciji ene od dislociranih enot in osrednje enote Ljubljana. Zadnje tovrstno družabno srečanje smo organizirali leta 2019.
• V Društvu smo zaznali tudi potrebe po novem znanju. Za člane smo organizirali tečaj varne vožnje na Vranskem, ki je bil posebej prilagojen seniorjem, in izobraževanje o zdravilnih zeliščih, nabiranju in uporabi. Potrebe po vse večji digitalizaciji družbe so narekovale pripravo izobraževanja o uporabi elektronske banke NLB Klik in pametnih telefonov ter varnih spletnih nakupih. Izobraževanja o digitalnih znanjih so izvajali člani Društva v manjših skupinah do 10 udeležencev v Ljubljani in po dislociranih enotah.
• V letu 2022 smo na pobudo članov enkrat mesečno organizirali brezplačno pravno svetovanje prek izbrane odvetniške pisarne. Svetovanje zajema področja civilnega prava, upravnega prava, prava socialne varnosti in gospodarskega prava.
• Naše dislocirane enote so organizirale mesečna srečanja v svojih krajih ter nekaj ekskurzij in izobraževanj o digitalnih vsebinah.

V dveletnem obdobju 2020–2022 nas je epidemija prisilila, da smo se držali doma za zaprtimi vrati v »mehurčkih« z našimi najbližjimi. Posledica tega je, da smo se člani Društva nekako odvadili druženja izven kroga svojih domačih. Nekaj časa bo moralo preteči, da bomo naše aktivnosti ponovno spravili v tek kot pred epidemijo.

V času epidemioloških razmer je izvajanje aktivnosti potekalo pretežno v obliki pisnega komuniciranja z našim članstvom. V teh dveh letih smo poslali 17 pisnih sporočil, od tega enajst rednih in šest izrednih, samo v letu 2021 skoraj 16.000 prejemnikom.

Število udeležencev programov

Kljub težavam pri pridobivanju članstva opažamo, da se število udeležencev oziroma uporabnikov naših programov vsako leto povečuje. Povečujemo tudi število izvedb posameznega programa. Da si želimo in prizadevamo biti v nenehnem stiku z našim članstvom, pove gornji podatek o številu poslanih pisnih sporočil z aktualnimi informacijami v letu 2021. To je edino, kar imamo na voljo, kadar nam okoliščine ne omogočajo osebnih stikov. Po ukinitvi epidemioloških omejitev zaznavamo, da si člani še kako želijo družabnih srečanj in ekskurzij, zato smo v letu 2022 organizirali že tri ekskurzije doma in eno v tujino. Vse so bile polno zasedene.

Število izvedb posameznega programa in število udeležencev kažeta naslednja grafa.

Komuniciranje po e-pošti

Poslovanje Društva je zahtevalo vedno večje število pošiljk in predvsem hitrejši odziv. Cilj je bil, poleg hitrejšega odzivanja, tudi zmanjšanje stroškov poslovanja. Intenzivno zbiranje podatkov za e-poslovanje je rezultiralo v tem, da s skoraj 50 % članov komuniciramo elektronsko, z ostalimi pa vsaj štirikrat letno prek redne pošte. Posebej pomembno se je komuniciranje po elektronski pošti izkazalo v času epidemije.

Spletna stran in celostna grafična podoba

Nenehen in hiter razvoj digitalnih orodij v Sloveniji in vedno mlajše članstvo, ki mu uporaba teh orodij ni tuja, je zahtevalo od Društva ustrezno prilagoditev. Vedno bolj smo pogrešali tudi celostno grafično podobo, s katero bi povečali prepoznavnost Društva. Z uvedbo spletne strani in celostne grafične podobe smo želeli doseči predvsem naslednje cilje:

• večjo prepoznavnost Društva med članstvom in zaposlenimi v NLB d.d., ki za nas predstavljajo potencialno članstvo,
• povečanje ugleda Društva in s tem posredno tudi ugleda NLB d.d.,
• večji prihranek časa in denarja, saj vnaprej pripravljeni grafični elementi poenostavljajo delo in pospešujejo
  odzivni čas,
• hitrejši dostop do vseh informacij predvsem naši mlajši populaciji, ki je navajena uporabljati spletna orodja,
• postopno navajanje tudi starejših članov na digitalne vsebine, ki jih potrebujejo tudi na drugih področjih.

V letu 2021 smo zaprosili donatorico NLB d.d., da nas finančno podpre in dosegli smo pozitiven odziv, za kar se ji tudi zahvaljujemo. Takoj smo začeli z zbiranjem ponudb in iskanjem najugodnejše ponudbe za izdelavo spletne strani. Konec leta smo imeli izbranega ponudnika, prvi informativni sestanek smo imeli prek video povezave Zoom že 5. januarja 2022. Večina dela je potekala prek video povezav in računalniške komunikacije, šele sredi meseca maja so nam razmere omogočale, da smo se osebno srečali v pisarni Društva.

Spletna stran in celostna grafična podoba sta zaživeli v začetku julija 2022 v testni verziji, v mesecu septembru pa v redni uporabi. Na spletni strani so obiskovalcem na voljo vse informacije o delovanju in programu Društva. Vabimo vas, da se sprehodite po spletni strani na naslovu: https://www.upokojencinlb.si.

Ekipa, ki je pol leta delala na tem projektu, je ponosna na rezultat. Veseli bomo, če boste spletno stran večkrat obiskali, dobrodošli so tudi vaši morebitni predlogi za spremembe in izboljšave.

Program delno financiramo sami člani s prispevkom za posamezne aktivnosti, ki se jih udeležimo. Člani Društva ne plačujemo članarine, kot je navadno pri drugih društvih. Za večji del programa in stroške poslovanja Društva nam nudi finančno podporo donatorica NLB d.d., z vsakoletno donacijo, ki jo prejmemo na osnovi pripravljenega programa dela za tekoče leto.

Hvala donatorici NLB d.d., za finančno in moralno podporo delovanja Društva ter občasno donacijo promocijskega materiala.

Društvo vse svoje aktivnosti izvaja neprofitno, vodje posameznega programa pa delo opravljajo prostovoljno. Hvala vsem!

Kaj lahko rečemo na koncu šestletnega delovanja Društva? Ali smo bili uspešni ali ne, boste povedali vi, člani Društva. Veseli smo vaših povratnih informacij, tako pohval kot kritik, ki nas spodbudijo, da izboljšamo svoje delo. Pišite nam.

Lahko povzamemo, da smo v tem obdobju nenehno iskali priložnosti za kakovostnejše preživljanje tretjega življenjskega obdobja naših članov. Spodbujali smo kulturno in športno dejavnost, izobraževali člane z različnimi uporabnimi vsebinami, jim omogočali spoznavanje naše domovine in sosednjih držav, druženje in povezovanje na različnih dogodkih in še in še bi lahko naštevali. Tudi na najstarejše člane nismo pozabili. Z njimi smo bili v osebnih kontaktih preko telefona. Zato ostanimo še naprej povezani s programom dela, ki ga pripravljamo za vas, tudi preko spletne strani https://www.upokojencinlb.si

Povezani in aktivni smo močnejši.

Izleti in potovanja so vrelec mladosti. Vse več starejših ljudi svoj prosti čas preživlja tako, da odkrivajo nove kraje. Izleti s poučnim namenom ali zgolj za razvedrilo so enkratna priložnost za spoznavanje zanimivih krajev in kultur, širjenje obzorij, pridobivanje novih znanj in predvsem za sproščeno druženje ter medsebojno povezovanje tudi v času upokojitve.

Med našimi člani je precej takih, ki radi potujejo, zato v društvu organiziramo izlete in ekskurzije, ki nam še dolgo ostanejo v spominu. Skupaj obiskujemo različne kraje po Sloveniji in bližnjih sosednjih državah. Pod vodstvom turističnega vodiča si ogledamo znamenitosti in se seznanimo z običaji obiskane lokacije, dogodek pa popestrimo s pokušino lokalnih dobrot in kosilom. Vsako leto organiziramo najmanj dva enodnevna izleta in en večdnevni izlet, navadno spomladi in jeseni, programe pa prilagodimo starostni skupini udeležencev.

Kolesarjenje, hoja, aktivnosti na prostem in planinarjenje so najbolj priljubljeni športi med starejšimi. Tudi med našimi člani je veliko ljubiteljev hribov in planin, zato zanje redno – vsak teden – organiziramo pohod v hribe. Prednosti organiziranih skupinskih pohodov so: varen obisk hribov in gora, prijetno druženje članov, tkanje medsebojnih vezi in sproščeno doživljanje narave.

Ponosni smo na naše planinske dosežke. Pohode organiziramo že mnoga leta in potekajo skozi vse leto, zato smo si pohodniki nadeli svoje ime – Potepinke. Destinacija in zahtevnost pohoda sta odvisni predvsem od letnega časa in vremenskih razmer. Pozimi izbiramo nižje hribe, poleti pa sredogorje ali celo kakšen višji vzpon. Težavnost posameznega pohoda je opisana v programu in obvestilu o pohodu. V izbiro destinacij vključujemo naše člane pohodnike, ki so predlagano pot pripravljeni tudi voditi.

Betka Justin

Prelep je ta planinski svet,
nas vabi spet in spet ...

Trideset let hitro je minilo,
izletov bilo res lepo je število.
Preteklost naj prijetne le spomine piše,
prihodnost nam varno pot zariše.

Vreme bilo je naš gospodar,
vsak torek ni bil sončen dar.
Tud’ letni čas ima svoj program,
naša pot šla vedno je drugam.

Ko pomlad se je čez griče razgrnila,
se narava je v cvetje ogrnila,
po cvetočih tratah šla je naša pot,
užili res mnogo smo lepot.

Poletje nas v visoke gore je zvabilo,
razkošje cvetja in razgledov ponudilo.
A v jeseni zapustili smo višave,
v bližnjih gričih našli poti smo prave.

Ko zlata jesen se je poslovila,
zima je zelene trate pobelila.
Vsak lep sončen zimski dan
veselo družbo zvabil je na plan.

Vsi smo se trudili, da prelepo kotičke smo
spoznali,
srečno – brez nezgod smo visoke gore občudovali.
Nepozabne spomine nam zapustil je
planinski svet,
kdor more naj poda se v gore spet in spet!

Vesele potepinke!

Čas po upokojitvi lahko izkoristimo na različne načine. Obiskovanje kulturnih prireditev je eden izmed njih. Kulturno udejstvovanje starejših dokazano vpliva na kakovost življenja, saj prinaša občutek sreče, optimizem in brezskrbnost. To so tudi priložnosti, ko se lahko naučimo nečesa novega. Ni to tisto, kar si vsi želimo?! Ogledi različnih predstav, razstav ali filmov vas bodo spodbudili k razmišljanju in razpravljanju o življenju, občutkih,
zgodovini ali družbenih vprašanjih in vas navdali z zadovoljstvom. V Društvu organiziramo vodene oglede razstav in muzejev. Našim članom omogočamo skupinski in individualni obisk gledališč, koncertov, razstav, muzejev in vam to tudi delno sofinanciramo.

Solidarnost in medsebojna pomoč sta naši vodilni vrednoti. Z izvajanjem programa Starejši za starejše omogočamo lepše in kakovostnejše življenje našim starejšim članom. Mlajšim upokojencem pomagamo pri prehodu iz delovno aktivnega v tretje življenjsko obdobje – v upokojitev.

Program Starejši za starejše stremi k cilju zagotavljanja pomoči starejšim, da lahko čim dlje samostojno živijo v domačem okolju. Temelji na delu prostovoljcev in odseva pomembne vrednote vzajemnega razumevanja, solidarnosti in sočutja. V našem društvu deluje skupina prostovoljcev, ki našim starejšim članom omogoča lepše in kakovostnejše življenje.

Zavedamo se, da starejši za kakovostnejše življenje potrebujejo pomoč, nasvet ali včasih le klepet. Naši prostovoljci osebno ali po telefonu kontaktirajo naše starejše člane. Z njimi poklepetajo in jim tako popestrijo dan, posredujejo jim uporabne informacije, pomagajo pri organizaciji manjših opravil, (naročanje na pedikerja, pregled pri zdravniku ipd.) in jih obveščajo o možnostih kakovostnejšega bivanja v domačem okolju.

Dostopnost uporabnikov zdravstvenih storitev se je v zadnjih nekaj letih in še posebej s pandemijo covida-19 še dodatno poslabšala. Čakalne vrste se dodatno podaljšujejo in dostop do zdravstvenih storitev je lahko za našo populacijo tudi usoden. Vse to nas je v društvu upokojencev spodbudilo, da smo pričeli iskati dodatne možnosti, kako našim članom pomagati do hitrejšega dostopa do zdravstvenih storitev. Pri tem smo si prizadevali predvsem za to, da vam predolgo čakanje do pregleda pri specialistu ne poslabša zdravstvenega stanja.

Med ponudniki zdravstvenih zavarovanj smo iskali ponudnika, ki za sklenitev zavarovanja nima starostne omejitve navzgor in je za naše člane pripravljen ponuditi dodatno ugodnost. Za sodelovanje smo izbrali Vzajemno zdravstveno zavarovalnico, ki poleg dopolnilnega zavarovanja nudi tudi zavarovanja za starejše od 65 let (zavarovanje Specialisti senior). Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je za naše člane oblikovala posebno ekskluzivno ponudbo. Ponudba vključuje popust, ki velja za čas veljave zavarovanja. K popustu Vzajemne zdravstvene zavarovalnice bo v letu sklenitve zavarovanja nekaj dodalo še društvo.

Veliko starejših, torej tudi naših članov, se srečuje s težavami na področju dedovanja, socialnega varstva ali gospodarskega prava, zato smo našo dejavnost razširili tudi na pravno pomoč. Pridobili smo nekaj ponudb različnih odvetniških pisarn in se v upravnem odboru odločili za sodelovanje z odvetniško pisarno Vidmar–Zemljarič. Slednja nam zagotavlja dve uri telefonskega ali osebnega svetovanja mesečno. Svetovanje poteka v dogovorjenem terminu skozi celo leto, razen julija in avgusta.

Področja svetovanja:

• civilno pravo (družinsko pravo, ureditve premoženjskih razmerij, zapuščinske zadeve, nesreče, poškodbe),
• upravno pravo,
• pravo socialne varnosti (pravice iz socialnega varstva ...),
• gospodarsko pravo (pravno svetovanje s področja nepremičnin).

Ker so tudi naši člani čedalje bolj tehnično izobraženi, smo se odločili, da svojo dostopnost razširimo še na svetovni splet. Tako je 1. 9. 2022 zaživela naša spletna stran, ki si jo lahko ogledate na povezavi: www.upokojencinlb.si.

Za vas smo jo pripravili z namenom hitrejšega in preglednejšega informiranja o našem delu kakor tudi posredovanja drugih koristnih informacij. Vsebino spletne strani bomo sproti dopolnjevali z željo, da boste lahko naše delo tekoče spremljali.

Cilji, ki smo jih pri pripravi spletne strani zasledovali, so bili:

• večja prepoznavnost društva med članstvom in zaposlenimi v NLB, ki za nas predstavljajo potencialno članstvo,
• povečanje ugleda društva in s tem posredno tudi ugleda NLB d.d.,
• prihranek časa in denarja, saj vnaprej pripravljeni grafični elementi poenostavljajo delo in izboljšujejo naš odzivni
  čas,
• hitrejši dostop do informacij predvsem mlajši populaciji, ki je navajena uporabljati spletna orodja,
• postopno navajanje tudi starejših članov na digitalne vsebine.

Na spletni strani najdete informacije o članstvu, delovanju društva in programu društva.

Pogovor sta vodili in zapisali: M. Prešeren Dukić, M. Šuhel

V oktobru 2022 smo med pripravljanjem prispevkov za Jubilejni Bilten obiskali gospo Miro Menart, ki že skoraj trideset let uživa v zasluženem pokoju. Mira je osem let odgovorno in predano podpirala steber, na katerem je slonelo finančno poslovanje Aktiva. Pred upokojitvijo je bila pomočnica direktorja računovodskega sektorja v banki, zato je bilo povsem logično, da je ob upokojitvi prevzela vodenje finančnega poslovanja Aktiva. K temu so jo nagovorili v kadrovski službi banke. Kot se od računovodje pričakuje, je odgovorno skrbela, da se je z denarjem ravnalo tako, kot so narekovali takratni računovodski standardi. Vodila je knjigovodstvo in pripravljala bilance. Pomoč pri finančnem poslovanju prek tekočega računa in pomoč pri blagajni sta ji takrat nudili dve kolegici. S takim načinom dela je bila zagotovljena tudi notranja kontrola.

Vodenje knjigovodskih evidenc je vrsto let potekalo povsem ročno. Blagajniška knjiga in knjiga prejemkov in izdatkov sta bili glavni evidenci in obenem podlaga za pripravo bilanc. Ko so v Aktivu dobili prvi osebni računalnik, se je najprej pristopilo h kreiranju računalniških evidenc v obliki Excelovih tabel.

Mira se rada spominja časov, ko je z veseljem opravljala prostovoljno delo v Aktivu in se odlično razumela s »sodelavkami in sodelavci«, s katerimi se je tudi sicer rada družila. Udeležila se je tudi vseh izletov, ki so jih organizirali v Aktivu. Na vprašanje, ali jo je pri delu kaj posebej motilo, je odgovorila, da je bilo v (pre)majhni pisarni Aktiva včasih skoraj preveč hrupno, saj so tam potekale še druge aktivnosti, prihajali pa so tudi člani, ki so bili željni klepeta z nekdanjimi sodelavci.

Po dobrih osmih letih je bila Mira zaradi zdravstvenih in družinskih razlogov primorana prenehati z delom v Aktivu.

Danes se Mira rada drži doma in nas je zelo presenetila, kako vešče in redno uporablja prenosni računalnik, tablico in pametni telefon. Vsako jutro se najprej na tablici »spopade« s sudokujem. Rada rešuje križanke in uživa v druženju s številnimi družinskimi člani in sorodniki, pa tudi s kolegicami iz društva, kar je pri njenih častitljivih letih nadvse pohvalno in vredno posnemanja.

Avtorica: Meta Jakoš

Za učenje zadovoljnega in zadovoljivega sobivanja in sožitja med nami je vedno pravi čas. V vseh življenjskih obdobjih je prav vsak dan nova priložnost za dobro poslušanje, zanimivo pripovedovanje in tudi dobro molčanje.

Vpliva na kronološko staranje nimamo in čas teče za vse enako. Funkcionalno staranje lahko upočasnimo z bolj zdravim življenjskim slogom. Popolnoma in samo od nas pa je odvisno, kako staranje doživljamo in ga sprejemamo.

Z učenjem za prostovoljno družabništvo s starejšim človekom sem pred petnajstimi leti začela na Inštitutu Antona Trstenjaka pri profesorju dr. Jožetu Ramovšu. Spoznanja mi pridejo prav tudi za sprejemanje mojega tretjega življenjskega obdobja. Prizadevam si biti povezana tako s starejšo kot tudi z mlajšo in srednjo generacijo.

Zadnja leta svoja tedenska družabniška srečanja namenjam 86-letni gospe Albini iz Šiške. Pripovedujeva si vzpodbudne, prijetne vsebine, ki so nama pomembne, izmenjujeva osebne izkušnje in doživetja. Med pogovorom se potrudim biti dobra poslušalka in dobra pripovedovalka. Na eno negativno izkušnjo pa poizkusiva dodati vsaj tri dobre.

Iz družabniškega dnevnika, kamor zapisujem lepe družabniške izkušnje, vam posredujem zlato pravilo dr. Ramovša za zdrav osebnostni in socialni razvoj ter za kakovostno povezanost in solidarnost med generacijami v družbi:

»V vsakem obdobju življenja mora človek poskrbeti, da je intenzivno osebno povezan vsaj z enim pozitivno usmerjenim človekom iz vsake generacije: enim mladim, enim srednjih let in enim starim. Pozitivna usmerjenost v odnosu pomeni, da je pri komunikaciji pet dobrih, spodbudnih vsebin na eno slabo.«

Avtor: Primož Jazbec

Ob upokojitvi sem se odločil, da želim ostati še naprej aktiven. Za popestritev upokojenskih dni sem si izbral dejavnost prostovoljca. Prostovoljstvo ponuja veliko različnih oblik koristnega dela, kjer si vsakdo lahko poišče področje, ki mu najbolj ustreza.

V okviru prostovoljstva Slovenske filantropije in izbranih bolnic sem se vključil v projekt animacije bolnikov. Po opravljenem usposabljanju sem pričel z delom v programu obiskovanja bolnikov, ki so osamljeni in težje prenašajo proces zdravljenja. Bolnišnično osebje mi je ob vsakokratnem obisku določilo pacienta, s katerim sem opravil sprostitveni razgovor o temah, pri katerih je bil bolnik pripravljen sodelovati. Po šestih letih sem s to aktivnostjo zaključil, saj so se v projekt vključili dijaki zdravstvene šole v okviru svojega prostovoljstva.

S prostovoljstvom nadaljujem v domu starejših občanov, kjer ravno tako delujem kot prostočasni animator. Delo je organizirano v skupinah, v katerih po dva prostovoljca vodiva prostočasne pogovore po vnaprej določenih temah, ki so zanimive za oskrbovance.

Avtorica: Meta Dekleva

Ko sem se leta 2008 upokojila, sem se odločila, da si izpolnim dolgoletno željo delati kot prostovoljka.

Na Inštitutu Antona Trstenjaka v Ljubljani sem opravila šestmesečno usposabljanje za prostovoljko družabnico. Namen te vrste prostovoljstva je, da nudiš družbo in pomoč osamljenim starostnikom, ki nimajo razvite socialne mreže. Med usposabljanjem sem začela obiskovati 85-letno gospo, ki je živela sama. Takoj sva se povezali in postali prijateljici. Večkrat sva šli na sprehod v Tivoli, včasih sem ji kaj prebrala ali pa zanjo opravila preprostejše nakupe. Zelo se je veselila mojih obiskov in najinih pogovorov.

Letos septembra je gospa napolnila častitljivih 99 let in sedaj prebiva v domu starejših občanov. Po zlomu kolka si ni več opomogla, tudi demenca je pokazala svojo moč, vendar me še vedno prepozna in se me razveseli. Želim si, da bi moja prijazna, zgovorna gospa ostala še nekaj časa z nami, saj sem ji obljubila, da bova na njen stoti rojstni dan nazdravili s kozarčkom penine.

Srečno, moja gospa Tatjana!

Avtorica: Danica Krempl

Sem Danica Krempl, od leta 2006 upokojenka NLB. Moja nemirna narava mi ni dala miru in sem želela biti koristna tudi kot upokojenka. Poleg petih vnukov, opravil okoli hiše in dela na vrtu sem hotela početi še kaj. Včlanila sem se v takratni Aktiv upokojencev NLB in kmalu začela organizirati in voditi izlete.

Leta 2011 sem se včlanila v Dnevni center aktivnosti (DCA) na Gosposvetski 4 v Ljubljani. Zanimale so me aktivnosti, kot sta telovadba in ljudsko petje. Takratna prostovoljka je prenehala z vodenjem ljudskega prepevanja in vodja DCA me je prosila, naj prevzamem vodenje. Privolila sem in tako sem postala prostovoljka. Petje vodim še danes in imamo se lepo. Poleg ljudskega prepevanja v DCA organiziram in vodim različne proslave. Skupaj z OŠ Cene Štupar, s katero smo sosedje, ob različnih kulturnih praznikih in obletnicah nastopamo v domovih za starejše in na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Poleg tega organiziram tudi enodnevne izlete in druge dogodke, kot sta martinovanje in ogled božičnih jaslic, ter tako člane DCA popeljem po naši lepi domovini. Za pet let prostovoljnega dela v DCA sem leta 2022 dobila zahvalo.

Leta 2020 smo obeležili 200 let obstoja bančništva na slovenskih tleh in NLB je v nekdanjih prostorih MHL odprla muzej bančništva Slovenije »Bankarium«. Prijavila sem se za prostovoljko vodičko po razstavi, opravila tečaj in naredila izpit. Danes z veseljem spremljam obiskovalce po muzeju in jih popeljem skozi 5.000-letno zgodovino bančništva. Ob tem z njimi delim tudi kakšno zgodbo, ki sem jo doživela v tridesetih letih dela v banki. Obiskovalci mi z zanimanjem prisluhnejo.

Za moje prostovoljno delo me je vodstvo DCA letos prijavilo na natečaj za prostovoljko leta 2021. Bila sem vesela, ker so se na moje delo v organizaciji odzvali na tak način. Priznanja za sodelovanje na natečaju Prostovoljec leta 2021 nam je podelil predsednik države Borut Pahor na Brdu pri Kranju.

Egipčanska modrost pravi:
»Veseli se majhnih stvari, morda boš nekoč spoznal, da so bile velike.«

Avtorica: Dobrila Barčič

Sem upokojenka in od leta 2012 članica DU NLB Ljubljana – Dislocirana enota Dolenjska. Ljubiteljsko se ukvarjam z rokodelskimi spretnostmi. Priljubljena tehnika, ki jo uporabljam pri ustvarjanju, je okraševanje predmetov z lepljenjem izrezanih motivov, tj. decoupage (izgovori se »dekupaž«). To tehniko najraje uporabljam na steklu in lesu. Izdelujem velikonočne pirhe, cvetje iz krep papirja, novoletne okraske, bunkice in adventne venčke. Moje spretnosti in lepi izdelki so navdušili nekatera društva, šolo, dijaški dom in prijatelje, ki so izrazili željo po učenju tovrstnega ustvarjanja. Tako smo organizirali srečanja in tečaje. Tudi v DU NLB smo organizirali tečaj izdelovanja velikonočnih pirhov. Ob prijetnem druženju smo se odločili, da se sestanemo tudi pred božično-novoletnimi prazniki in izdelamo bunkice in adventne venčke. Želim si, da bi izvedli čim več takih tečajev, se povezali tudi z drugimi društvi in se vsi skupaj naučili nekaj novega. Namreč takšni dogodki so enkratna priložnost za dodatna znanja, razvijanje novih veščin in obenem tudi prijetno druženje.

Druga mladost

Trenutki sestavljajo naše življenje,
preko neviht in prepadov vodi nas pot,
polna skritih nasmehov, hrepenenja,
polna obljub, nesreč, skrbi in nezgod.

V bel pajčolan so odeti plani in želje,
ki jih zarišejo šola, študij in delovni čas.
Garanje, družina, vse je le cesta naprej,
gledaš, da ne zadane te končno poraz.

A danes stopili smo v tretje obdobje,
obdani s preizkušnjo v drugo mladost.
Žarijo oči, veličina iz koščkov sreče,
po ozkih stezah trosimo svojo modrost.

Zdaj nič več ne čaramo svojih načrtov,
umirjen korak, budilka v kotu tiho stoji,
ne tarnajmo, pozabimo nekdanje gorje,
naj življenje radostno pluje v prihodnje dni.

Francka Čuk

Jutranje razmišljanje

V ranem jutru – mir, tišina …
V dan, ki pride, vanj strmim;
v duši je spokoj, milina,
na verandi posedim.

Kukavica se oglaša,
detel deblu daje glas;
petelinček nima časa,
ura teče, z njo pa čas.

Ptiček pozibava vejo,
laja tam nekje srnjak;
delavec hiti na sejo
in direktor tja za trak. 🙂

Bogu hvala, sem v pokoju,
nič več takšnih ni skrbi;
nimam gneče v zastoju,
le vsak sklep me zdaj boli.

Aleš Tacer

Avtorica: Vesna Stanešič, vodja enote

Na pobudo upokojenega direktorja banke gospoda Sergeja Thorževskega so upokojenci leta 1997 ustanovili Društvo upokojencev Dolenjske banke Novo mesto. Društvo je imelo na začetku 70 članov. Po 25 letih društvo uspešno deluje še danes. V tem času smo zamenjali vse člane upravnega odbora in pridobili veliko novih članov – trenutno nas je 223. Nekaj starejših članov nas je žal zapustilo. Najprej je društvo delovalo samostojno, po pripojitvi Dolenjske banke pa smo se upokojenci priključili delovanju Aktiva upokojencev NLB in od leta 2017 dalje Društvu upokojencev NLB.

Veliko aktivnosti smo obdržali še od ustanovitve društva in te so:

• druženje vsak prvi četrtek v mesecu,
• martinovanje,
• druženje na kostanjevem pikniku,
• tradicionalna srečanja na Gorjancih,
• novoletna srečanja,
• organizacija izletov in ekskurzij ter
• organizacija mesečnih pohodov.

Dodajali pa smo še druge aktivnosti, kot so:

• pridobivanje novih članov,
• obiski starejših na domu,
• pošiljanje voščilnic ob rojstnodnevnih jubilejih,
• organizacija tečajev in izobraževanj,
• organizacija delavnic ročnih spretnosti,
• ukvarjanje z rekreacijo,
• seznanjanje članov z delom in rezultati NLB in
• uspešno sodelovanje z društvom upokojencev NLB Ljubljana.

Še naprej upamo na dobro sodelovanje in na pridobitev čim več novih članov.

Avtorica: Mija Konečnik, vodja enote

Vodstvo banke je svoje upokojene delavce tako kot tudi aktivne delavce vsako leto vabilo na prednovoletna srečanja in jih obdarilo s kosilom. Drugih aktivnosti za upokojence do leta 2006 ni bilo. Na prednovoletnem srečanju leta 2006 smo upokojenci izrazili željo, da bi organizirali društvo upokojencev. Takrat je bilo 69 članov. Od ustanovitve Društva upokojencev NLB dalje delujemo koroški bančni upokojenci kot dislocirana enota DU NLB Ljubljana in štejemo 143 članov.

V društvu izvajamo različne aktivnosti; za nekatere je več zanimanja, za druge manj. Najbolj obiskano je prednovoletno srečanje, ki se ga udeleži veliko upokojencev. Tiste upokojence, ki se prednovoletnega srečanja ne morejo udeležiti, obiščemo in jim izročimo darila.

Do leta 2018 smo vsako leto organizirali izlete po Sloveniji, Madžarski, Italiji in Hrvaški. Kljub prizadevanjem za organizacijo in izvedbo pa zanimanja za izlete ni več.

Ogledali smo si pet komedij igralske skupine, ki jo vodi in v njej tudi igra naša upokojenka.

Organizirali smo oglede raznih razstav v Slovenj Gradcu in na Ravnah. Obiskali smo tudi muzej bančništva Bankarium v Ljubljani, trije naši upokojenci so prispevali gradivo za izdajo knjige in za muzej. Udeležili smo se skupnih srečanj z upokojenci drugih dislociranih enot. Potrudili smo se, da sta bili srečanji, ki smo ju organizirali za upokojence NLB in dislociranih enot, zanimivi in se ju radi spominjamo.

Posamično radi hodimo na Grad, Rahtel, Kremžarico … Skupnih večjih pohodov pa žal ni mogoče organizirati, saj je območje, ki ga pokriva Koroška, obsežno, upokojenci pa živijo pretežno v oddaljenih krajih.

Udeležili smo se seminarjev o uporabi pametnega telefona v izvedbi članov DU NLB.

V večjem številu smo se udeležili literarnega večera z našim upokojencem, ki piše pesmi.

Vsi si želimo trdnega zdravja in pogostejših srečanj ob obujanju spominov na naša delovna leta v Koroški banki.

Avtorica: Olga Lang, vodja enote

V letu 2004 se je Pomurska banka priključila NLB kot njena poslovna enota. Takratno vodstvo NLB – Poslovne enote Pomurje – je vzpostavilo stik z upokojencem Milanom Kerecom in ga zaprosilo, da organizira Aktiv upokojencev Pomurje in prevzame mesto predsednika tega aktiva. To se je v letu 2005 tudi zgodilo in Milan Kerec je bil imenovan za prvega predsednika Aktiva upokojencev Pomurje. Na podlagi seznama, ki ga je posredovala kadrovska služba NLB, je bilo evidentiranih 95 članov Aktiva upokojencev Pomurje. Milan Kerec je funkcijo predsednika Aktiva upokojencev Pomurje, ki je svoje delo koordiniral z Aktivom upokojencev NLB, opravljal do leta 2015, ko je bila na njegovo mesto imenovana Štefka Stojanović. Po ustanovitvi Društva upokojencev NLB je Aktiv upokojencev Pomurje nehal delovati oziroma se je reorganiziral v dislocirano enoto Društva upokojencev NLB. Od leta 2017 je predstavnica dislocirane enote Pomurje Olga Lang.

V 17 letih organiziranega delovanja pomurskih upokojencev smo doživeli veliko lepega, vendar bi si želeli, da bi se s podpisom soglasja k članstvu v društvo aktivno vključilo več naših upokojencev.

Aktivnosti dislocirane enote POMURJE:

• vsako prvo sredo v mesecu se ob 10. uri srečujemo v gostišču Zvezda v Murski Soboti,
• aktivno pridobivamo nove člane,
• obiskujemo starejše člane, ki se ne morejo več udeleževati naših aktivnosti in z njimi komuniciramo tudi po telefonu,
• seznanjamo člane z delom in rezultati poslovanja NLB d.d., Ljubljana,
• vključujemo se v programe Univerze za tretje življenjsko obdobje in v dejavnosti drugih društev,
• organiziramo enodnevne izlete in priložnostne pohode,
• jeseni imamo kostanjev piknik,
• organiziramo novoletno druženje članov.

Uspešno sodelujemo z Društvom upokojencev NLB in tega si želimo tudi v prihodnje. Nenehno si prizadevamo pridobiti čim več novih članov društva.

Avtorja: Franc Žemva in Anton Lovrec – vodja enote

Upokojeni delavci Ljubljanske banke v Velenju smo se leta 2005 samoiniciativno vključili v Aktiv upokojencev NLB. Prvo srečanje upokojencev smo organizirali v mesecu juniju in ga poimenovali »Klepet ob kavi«. Odziv je bil skromen, a nam optimizma ni zmanjkalo. Klepeta sta se udeležila tudi predsednik in namestnik Aktiva upokojencev NLB. Njuna navzočnost in pripravljenost za sodelovanje ter finančna pomoč so nam dale zagon za nadaljevanje začetega dela. Tako smo se dogovorili za neobvezna tedenska srečanja, ki smo jih poimenovali »V sredo ob kavi«. Vzporedno z druženjem smo bili aktivni pri pridobivanju podatkov o zanimanju vključevanja posameznikov v razne izobraževalne programe prek Univerze za tretjo življenjsko obdobje. Kar nekaj naporov smo vložili, da smo naredili seznam vseh upokojenih sodelavcev.

Vse je bilo odvisno od sredstev, ki jih sprva nismo imeli. Za pošiljanje obvestil, fotokopiranje, papir, poštne in druge stroške smo našli manjše sponzorje. Kasneje je plačilo stroškov in fotokopiranje prevzela enota LB Velenje in nas na ta način delno sponzorirala. S prvo dotacijo sredstev v višini 120.000 SIT smo lahko začeli razmišljati o skupnem zaključku leta in o možnosti vsaj minimalnega financiranja pri izobraževalnih in kulturnih programih naših članov. Konec leta 2005 smo organizirali prvo novoletno srečanje in doživeli prijetno druženje. Naša druženja so se nadaljevala na sprehodih ob jezeru, izletih po Sloveniji, na kavi in zaključkih leta. Udeleževali smo se srečanj upokojencev banke, ki so jih organizirali drugi aktivi, in dvakrat gostili tudi udeležence v Velenju.

V vseh letih smo se trudili prisluhniti željam naših članov, obiskovali smo starejše člane doma in v domovih ter jim z manjšimi pozornostmi polepšali dan.

Avtorica: Ljuba Štrovs Štampfel, vodja enote

Kam le čas beži? V zadnjem desetletju prejšnjega tisočletja smo v Zasavju ustanovili svoj Aktiv upokojencev NLB banke Zasavje. K temu nas je vodila želja, da ne bi takoj po upokojitvi pretrgali vseh stikov z bivšimi sodelavci.

Najprej smo določili dan našega vsakomesečnega druženja ob kavici – vsak prvi četrtek v mesecu. Seveda smo imeli tudi druge aktivnosti: pohode po okoliških hribih, izobraževanja, izlete po Sloveniji in tudi čez mejo nas je zanesla pot. Obiskali smo Beograd, Sarajevo in Benetke.

O dogodkih iztekajočega leta in načrtih za novo leto smo razpravljali na vsakoletnih občnih zborih Aktiva. Tudi vodstvo banke nas je podpiralo pri naših dejavnostih, in sicer tako finančno (s kakšno naročilnico) kakor tudi moralno, saj se je našega zaključnega srečanja vedno udeležil tudi član uprave ali njegov namestnik, ki je povedal nekaj vzpodbudnih besed in se poveselil z nami.

Leta 2017 smo se priključili DU NLB in v njem sedaj delujemo kot dislocirana enota Zasavje.

Tako kot ostalim je korona tudi nam za dve leti omejila aktivnosti. Od leta 2021 pa spet delujemo s »polno paro«. Tradicionalno druženje ob kavi še vedno poteka vsak prvi četrtek v mesecu. Radi razgibamo male sive celice tudi z izobraževanjem, predvsem o novih, za nas uporabnih tehnologijah. Brezplačne vozovnice za upokojence pa so nam dale polet, da skupinsko raziskujemo Slovenijo po dolgem in počez.